Poglavje: 1.2

Merjenje količin pri fiziki

Vsak dan veliko merimo. Si danes uporabil kakšno merilno napravo?

Merjenje količin pri fiziki

Za merjenje fizikalnih količin uporabljamo merilne naprave. Meritev zapišemo z merskim številom in enoto.

Na primer, ko merimo čas zavezovanja vezalk na čevljih, uporabimo merilnik časa – štoparico. Izmerjeni čas, na primer 10 s, vsebuje mersko število (10) in enoto (s).

V fiziki je sedem osnovnih fizikalnih količin in njim pripadajočih enot.

Oglej si jih v spodnji tabeli.

Pri pouku fizike se bomo srečevali s prvimi petimi fizikalnimi količinami.

Preizkusi se

Preveri, ali si si zapomnil, katere enote sodijo k posamezni fizikalni količini in s katero merilno napravo jih merimo.

Ustrezno jih razporedi.

Preberi besedilo in izpiši fizikalne količine in enote.

Primer: V zamrzovalni skrinji je -18 °C.

T = -18 °C

t = 15 min

m = 20 dag

s = 500 m

T = 32 °C

Vse druge fizikalne količine lahko izrazimo z osnovnimi fizikalnimi količinami in osnovnimi enotami. Take fizikalne količine imenujemo izpeljane količine. Tudi njihovim enotam pravimo izpeljane enote.

Primeri izpeljanih fizikalnih količin: površina, prostornina, gostota in tlak.

Fizika preučuje pojave raznolikih razsežnosti, od zelo majhnih do zelo velikih. Zato so tudi meritve fizikalnih količin zelo različne. Na posnetku je velikost tista fizikalna količina, ki je izpostavljena.

Pri astronomiji so lahko merska števila zelo velika, pri kemiji pa zelo majhna. Taka števila si je včasih zelo težko predstavljati.

Na primer, razdalja med Zemljo in Soncem je približno 150 milijonov kilometrov (150 000 000 000 metrov), premer atoma pa 0,000 000 000 1 m (0,1 nm ali 10-10 m).

Pisanje zelo velikih in zelo majhnih merskih števil hitro postane nepregledno. Zato uporabljamo predpone. S predpono nadomestimo ničle v zelo velikih ali zelo majhnih številih.

Vemo, da ima kilometer 1000 metrov, da je decimeter 10-krat manjši od metra ter da je centimeter 10-krat manjši od decimetra in 100-krat manjši od metra. Oglej si  ponazorilo.

Poleg predpon kilo, deci in centi obstajajo še druge. Oglej si jih v tabeli.

Preizkusi se

Preveri, ali si si zapomnil, kako zapišemo določene predpone. Poveži predpono z ustrezno oznako in potenco.

Preizkusi se

Oglej si spodnje primere. K vsaki sličici povlecii zapis mase tistega, kar prikazuje slika.

masa muhe = 15 mg

masa miši = 40 g

masa zajca = 4 kg

masa človeka = 65 kg

masa medveda = 220 kg

masa kita = 150 t

Preizkusi se

V vsakdanjem življenju moraš pogosto pretvoriti enote.

Oglej si primer postopka pretvarjanja enot.

2,5 h = 9000 s = 9,0 . 103 s