Pot do razlage pojava je pogosto takšna:
- Fiziki pojave natančno opazujejo v naravi ali v laboratoriju.
- Oblikujejo več hipotez, s katerimi poskušajo razložiti opazovani pojav. Pri tem si pomagajo tudi s preteklimi odkritji.
- Načrtujejo eksperimente, s katerimi preverijo, katera izmed predlaganih razlag je pravilna.
- Izvedejo eksperimente.
- Analizirajo in predstavijo meritve (graf, slika, posnetek …).
Potrjene hipoteze lahko po dolgotrajnem in temeljitem preverjanju postanejo teorije. Hipoteze, ki zagotovijo opisne posplošitve, pa postanejo zakoni.
Oglej si spodnji posnetek in odgovori na vprašanja.
Kakšno vprašanje si je Galileo zastavil?
Kakšna je bila njegova prva razlaga (hipoteza)?
Kaj je pokazal poskus?
Posnetek prikazuje znanstvenika Galilea, ki izvede eksperiment.
Njegovo vprašanje je, katera krogla bo prej udarila ob tla.
Galileo pomisli na Aristotela in postavi prvo razlago – težja krogla bo prva dosegla tla.
Poskus je pokazal, da sta obe krogli sočasno padli na tla.
Zakaj v pravem poskusu, krogli ne udarita sočasno ob tla? V kakšnih pogojih pa bi krogli padli na tla sočasno?
Želiš izvedeti več?
Krogli prosto padata. Nanju deluje le sila teže ali gravitacijska sila, s katero Zemlja deluje na vsa telesa v svoji okolici. Sila teže je vedno usmerjena proti središču Zemlje.
Na krogli deluje sila teža. Teža je povezana z gravitacijskim pospeškom. Gravitacijski pospešek na površju Zemlje je enak za vsa telesa. Označimo ga z g.
