Pri opisovanju sil moramo najprej določiti, katero telo bomo opazovali.
Nekateri izmed pojavov, ki jih lahko v naravi opazujemo, so posledica delovanja sil. Pri opisovanju sil moramo najprej določiti, katero telo bomo opazovali.
Tako lahko spremljamo, kako pade hruška z drevesa. Za nas bo opazovano telo hruška, vse drugo pa je okolica.
Sila, ki deluje na opazovano telo, lahko telesu povzroči spremembo oblike, spremembo smeri gibanja ali spremembo hitrosti.
Na hruško pri padanju deluje sila teža. Hitrost hruške narašča.
Naslednji primer je plastelin, ki ga stiskamo v dlani. Ker s silo roke delujemo na plastelin, ta spremeni obliko.
Če žoga prileti v steno, se žoga od nje odbije. Ob dotiku žoge s steno na žogo deluje sila stene.
Spodaj so opisani pojavi. Razmisli in poveži, katero spremembo povzroča telo iz okolice na opazovano telo.
| Nogometna žoga se odbije od vratnice gola. | Sprememba smeri gibanja |
| Vlak odpelje s postaje. | Sprememba hitrosti |
| Razvaljamo kepo testa za pico. | Sprememba oblike |
| Letalo vzleti s piste. | Sprememba hitrosti |
| Hokejski plošček se odbije od ograde. | Sprememba smeri gibanja |
Sile so fizikalne količine, s katerimi opišemo delovanje telesa na telo.
Silo označimo s črko F. Enota za silo je newton. Oznaka enote je N.
Poglejmo si nekaj sil, s katerimi se srečujemo vsak dan.
Gravitacijska sila (teža) je posledica delovanja Zemlje na telesa na njeni površini in okolici. Posledice delovanja teže lahko opazujemo pri padanju teles. Težo označimo s Fg.
Silo, ki ovira telo pri drsenju, imenujemo sila trenja. Deluje v nasprotni smeri gibanja. Pogosto jo označimo s Ftr.
Npr. Trenje med pnevmatikami in cesto je pomembno pri zaviranju avtomobila.
Silo, ki ovira gibanje v tekočinah in deluje v nasprotni smeri gibanja telesa, imenujemo sila upora. Označimo jo s Fu.
Upor je odvisen od oblike telesa in od vrste tekočine, v kateri se telo giblje. Upor v istem sredstvu je odvisen tudi od velikosti odrivne ploskve (prečnega preseka) in hitrosti gibanja.
Npr. Sila upora ima pomembno vlogo pri skokih s padalom.
Oglej si animacijo.
Poimenuj silo, ki je vzrok za ustavitev žoge. V čem se primera s parketom in travnato površino razlikujeta?
Sila trenja. Primera se razlikujeta v velikosti sile trenja.
Sile delimo na tiste, ki delujejo na dotik in tiste, ki delujejo na daljavo.
Teža je sila na daljavo, medtem ko sta trenje in upor sili na dotik.
Primer sile na dotik je tudi sila šivanke na blago.
Pri učinkovanju enega telesa na drugega je sila med njima lahko različno porazdeljena.
Na primer šivankina konica prebada blago v točki. Lahko rečemo, da je sila šivanke na blago točkovna sila.
Trenje in upor sta ploskovno porazdeljeni sili.
Teža deluje na vsak košček mase telesa. Porazdeljena je po celotnem prostoru telesa. Teža je prostorsko porazdeljena sila.
