Poglavje: 2.5

Enakomerno in neenakomerno gibanje

Ko opazujemo premikajoča telesa, lahko opazimo, da se njihova hitrost pogosto spreminja.

Chapter: 2.5

Enakomerno in neenakomerno gibanje

Ko opazujemo premikajoča telesa, lahko opazimo, da se njihova hitrost pogosto spreminja.

Enakomerno in neenakomerno gibanje

Glede na hitrost je gibanje lahko enakomerno ali neenakomerno.

V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z gibanji, kjer se hitrost teles s časom spreminja.

Ko se opazovanemu telesu hitrost povečuje, to imenujemo pospešeno gibanje.

V primeru, ko se opazovanemu telesu hitrost zmanjšuje, je to pojemajoče gibanje.

Če se hitrost opazovanega telesa med gibanjem ne spreminja, govorimo o enakomernem gibanju.

Primer 1

Oglej si spodnja posnetka.

Prvi prikazuje premo enakomerno gibanje avtomobila. To pomeni, da je njegov tir premica in se njegova hitrost med gibanjem ne spreminja.

Drugi posnetek prikazuje premo pospešeno gibanje avtomobila. To pomeni, da je njegov tir premica, njegova hitrost med gibanjem pa enakomerno narašča.

Pospešek je stalen.

Preizkusi se

Naloga 1:

Razvrsti spodnje primere pod ustrezne kategorije.

Kaj je pospešek?

Pospešek je količnik spremembe hitrosti in časa, v katerem se je hitrost spremenila. Označimo ga z malo tiskano črko a.

Za izračun pospeška potrebujemo podatke o hitrosti telesa ob času t1 in ob času t2.

Kadar se hitrost enakomerno povečuje ali zmanjšuje, govorimo o enakomerno pospešenem ali enakomerno pojemajočem gibanju.

Pri enakomerno pospešenem gibanju se hitrost spreminja premo sorazmerno s časom. Koeficient sorazmerja je pospešek.

Δv = a ⋅ Δt

Naslednje poglavje ...

3.6

3.6 Drugi Newtonov zakon

Newton je v svojih delih opisoval tudi pospešeno gibanje teles.

3.5

3.5 Tretji Newtonov zakon

Tretji Newtonov zakon ali zakon o vzajemnem učinku ali zakon akcije in reakcije.

3.4

3.4 Prvi Newtonov zakon

Prvi Newtonov zakon ali zakon o ravnovesju sil.

3.3

3.3 Risanje sil

Sile na skicah ponazorimo z usmerjenimi daljicami, ki jih imenujemo vektorji.

3.2

3.2 Merjenje sil

Preproste naprave za merjenje sil temeljijo na lastnosti teles, ki ji pravimo prožnost.

3.1

3.1 Opis sil

Učenci se igrajo na šolskem igrišču. V nekem trenutku opazimo žogo, ki zadane vratnico gola, vratarja med skokom, učenko na rolerjih, balinček, ki drsi po tleh,… Na vsa opazovana telesa delujejo sile.

5.3

5.3 Moč

Delo lahko opravljamo z večjo ali manjšo silo. Delo lahko opravljamo tudi hitreje ali počasneje. Temu rečemo da delamo z večjo ali manjšo močjo. Kadar delamo z večjo močjo, bo isto delo hitreje opravljeno.

5.2

5.2 Energija

Kolo, žlica, delec, pa tudi živo bitje v nekem trenutku ima energijo. Energijo telesa je mogoče spremeniti tako, da se energija v telo prenese iz drugih teles ali pa telo svojo energijo odda drugim telesom. Prenosi energije med telesi lahko potekajo preko mehanskega dela.

5.1

5.1 Delo

Pri fiziki kot delo razumemo samo fizične dejavnosti v določenih okoliščinah. Na primer razmišljanja v fiziki ne obravnavamo kot opravljanja dela. Delo je povezano z delovanjem sile na določeni poti.

1.2

1.2 Merjenje količin pri fiziki

Vsak dan veliko merimo. Si danes uporabil kakšno merilno napravo?

1.1

1.1 Delo znanstvenika

Kako pridejo znanstveniki do razlage naravnih pojavov in zapisov zakonov?

2.4

2.4 Tabelarična in grafična predstavitev gibanja

Izmerke, pridobljene pri merjenju poti in časa gibanja telesa, kot tudi hitrosti, lahko predstavimo tabelarično ali grafično.

2.3

2.3 Hitrost

Hitrost je lastnost gibajočih teles.

2.2

2.2 Pot

Pot je dolžina tira med dvema legama telesa.

2.1

2.1 Tir gibanja

Tir gibanja je navidezna sled, s katero opišemo spreminjanje lege telesa.

5.0

5.0 Delo, moč, energija

Skozi oči fizika branje učnih gradiv ni delo. Delo podajamo v enoti joule. Tudi energija ima enoto joule. Enota nosi ime po angleškem fiziku in pivovarju Jamesu Prescottu Joulu, ki je preučeval naravo toplote in odkril njeno povezavo z mehanskim delom.

4.4

4.4 Pretakanje plinov

Kapljevine (npr. voda) tečejo in jih lahko pretakamo iz ene posode v drugo. Podobno velja za pline. Kako bi lahko opazovali pretakanje plinov?

4.3

4.3 Vzgon

Arhimed je živel v 3. stoletju pred našim štetjem. Po njem se imenuje spoznanje, da je vzgon po velikosti enak teži izpodrinjene tekočine. To spoznanje imenujemo Arhimedov zakon.

4.2

4.2. Hidrostatični tlak

Najprej ponovimo, kaj je tlak. Tlak je v fiziki opredejen kot pravokotna sila na enoto površine. V nadaljevanju bomo spoznali, kaj je hidrostatični tlak.

4.1

4.1 Viskoznost

V nadaljevanju so štirje eksperimenti, preko katerih bomo spoznali nekatere pojme povezane s tekočinami: viskoznost, hidrostatični tlak, pretakanje, vzgon.

4.0

4.0 Tekočine

Področje proučevanja tekočin ima dolgo zgodovino. Tako se je že v času pred našim štetjem Arhimed ukvarjal z raziskovanjem plavanja teles. Pascal se je mnogo kasneje osredinil na proučevanje tlaka v tekočinah v zaprtih posodah, Bernoulli pa na raziskovanje toka tekočin.

3.0

3.0 Sile

Pri delu s spletnim gradivom, pritiskaš tudi tipko na računalniški miški. Pri tem nanjo deluješ s silo. Sila je fizikalna količina, katere enota je newton. Enota nosi ime po angleškem fiziku Isaacu Newtonu, ki je oblikoval tudi 3 pomembne zakone.

2.0

2.0 Gibanje

V fiziki kinematika pokriva opisovanje gibanja teles, brez vzrokov za njihovo gibanje. Telo se giblje, kadar glede na izbrano okolico spreminja lego.

1.0

1.0 Kaj je fizika?

Fizika je naravoslovna veda, ki preučuje naravne pojave z uporabo znanstvenega načina dela.

The European Commission’s support for the production of this document does not constitute an endorsement of the contents, which reflect the views only of the authors, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.

Add Your Heading Text Here

Drawing Tools